Verjeli ali ne, od ustanovitve nemške melodične power metal zasedbe, ki z Rise of the Ruler izdaja jubilejni, deseti studijski album, so minila že več kot tri desetletja. Band se z albumom vsaj tematsko vrača k svojim koreninam in s tem obuja ter nadaljuje koncept, ki je bil zastavljen na prvih dveh albumih Savage Land ter Temple of the Sun. Kdor iz rokava strese zgodbo teh dveh albumov, se lahko brez zadržkov okrona za najzvestejšega oboževalca in tudi največjega poznavalca Mob Rules na sončni strani Alp.

Z izvedbenega vidika pa se ne vračajo nikamor, saj slogu, ki so ga postavili na svojih za…

Vse prevečkrat smo slišali paradigmo oziroma teorijo, da je v (zgodnjih) 90-ih death metal začel odmirati zaradi ujetosti v krog samoreplikacije. Roko na srce, tudi sam sem dolgo časa verjel taki paradigmi. Svoje mnenje sem spremenil, ko sem se lotil ponovnega in bolj poglobljenega poslušanja death metala tistega časa in prišel do spoznanja, da se fenomena samoreplikacije in posledične degradacije v death metalu sicer ne da zanikati, vendar pa gre zgolj za enega (in verjetno najlažje opaznega) od mnogovrstnih procesov, ki so se dogajali v death metalu. Enega od degradaciji sočasnih procesov je…

»Ghost so band, ki absolutno razdvaja; ali so ti všeč, ali ti niso, vmesna stanja je skorajda nemogoče zasesti.«

Zgoraj navedeni citat prihaja iz recenzije petega albuma Švedov Ghost Impera. Ob branju tega članka pred tremi leti (Impera je luč sveta ugledal 2022) sem bil prepričan, da je moja zgodba z Ghost dokončno zaključena. Band me je, tako kot mnoge, po prvih dveh izdajah kaj kmalu pustil hladnega in ob vsaki prebrani recenziji ali reportaži sem se od banda z leti preprosto oddaljil. Veliko je bilo razprav in polemik, ali so Ghost sploh metal, ali se je tudi tisti metal, ki se je našel v …

Ne znam si predstavljati ljubitelja metala (sploh power metala), ki se mu ušesa ne našpičijo, ko sliši ime skupine tipa Dragonsfire, nenazadnje v metalskem svetu zmajev vladajo skupine z imeni tipa Dragonforce, ipd. Šalo na stran, dasiravno je moje zanimanje pritegnilo prav mega-klišejsko ime skupine¹, moram priznati, da me je slišano v prvi pesmi prijetno presenetilo. Potem pa je šla kakovost slišanega strmo navzdol. Ne gre za ultra klaviaturiziran, s cenenim popom ali hiper hitrim igranjem kitar in/oziroma bobnov napacan simfonični power metal, ampak glasbi, razen prvi pesmi, veliko manjka, …

Južnoameriški pevec čilskih korenin Ronnie Romero si je v zadnjem desetletju pridobil status enega najboljših in najbolj zaželenih hard & heavy frontmanov. Sodeloval je z velikimi imeni, kot so Ritchie Blackmoore (in njegovi koncertni reinkarnaciji legendarnih Rainbow), Michael Schenker ter Adrian Vandenberg, še vedno pa je aktualni prvi glas projekta Elegant Weapons, ki ga vodi Ritchie Faulkner, kitarist Judas Priest, sodeloval pa je še pri nešteto drugih projektih. Vmes je našel čas in posnel tudi nekaj solo izdelkov, od katerih sta bila dva poklona njegovim vzornikom, hard rock in heavy met…

Za gotičarje je noč čarovnic alfa in omega vseh praznikov, in čeravno pri nas to čudo z imenom »Halloween« v zadnjih letih poskuša pridobiti na veljavi, ima v Združenih državah 31. oktober že več kot samo kultni status. Zato tudi ne čudi, da so temačneži Unto Others znova za čas, ko po svetu lomastijo pošasti, otroke ugrabljajo čarovnice in se živi mrtveci dvigajo iz zemlje, izdali EP tako ali drugače posvečen temu dnevu. Pred štirimi leti je band izdal EP I Believe in Halloween, letos pa mu je sledilo nadaljevanje I Believe in Halloween II.

I Believe in Halloween II je s petimi komadi in skup…

Mogoče občutek vara, a zdi se, da Danci Afsky zelo radi zahajajo v našo prestolnico. Seveda ta občutek nikakor ne spominja na čas, ko so v naše kraje nenehno vdirali švedski Vikingi Amon Amarth in je raja postala že zelo nejevoljna. Da ne zaidem predaleč, pa je tendenca pri Afsky takšna, da se Ole Pedersen Luk in druščina ob vsakem pohodu po Evropi Ljubljani nikakor ne želijo izogniti. Kot ljubitelj umazanih in melanholičnih temnometalskih zvokov to vsekakor pozdravljam in na tem mestu že zdaj vse ljubitelje glasbe Dancev vabim na Metelkovo, saj bo ob dnevu spomina na mrtve ljubljanska Menza p…

Začetek četrtega albuma od Ambush je vsedimenzijsko zlovešči heavy metal napad Evil in All Dimensions. Naslovni komad do določene mere spominja na najboljše stvaritve nekoliko starejših metalskih soborcev, rojakov Portrait in RAM. V nasprotju predvsem s prvo omenjenimi se tematika v nadaljevanju albuma spremeni in se dotika metalske enotnosti, smrti in izgube, večinoma pa gre v smer klasične »kovinsko-predelovalne industrije« in s tem povezanega opevanja najbolj metalsko žlahtnih kovin – jekla in železa. Brez začudenja, Ambush ne prepevajo o proizvodnih procesih v jeklarnah in železarnah. Nasl…

Kanonenfieber po manj kot letu dni od zadnjega albuma znova z novim singlom. Noise potrjuje svoj poslovni model pogostega izdajanja in drobljenja materiala in kdo bi mu zameril. Koliko bandov se lahko pohvali s tem, da gre praktično vsak single na svoj barviti, »special edition« vinil?

Novi komad Z-Vor sledi strogim smernicam Kanonenfieber in želel bi si, da ne bi. Kratki uvodnik z originalnim govorom in uverturno koračnico na bobnih z odrezavim kitarskim riffom eksplozivno prekine refren, ki tudi vzpostavi osrednjo glasbeno in besedilno temo. Osnovna podlaga močno spominja na podmorničarski E…

Black metal je kot vesolje, iz nobene smeri ni omejen in se širi v neskončnost, kamor koli se ozreš, je vse na prvi pogled črno, mrzlo in enako, po podrobnejši analizi pa razlike postajajo vse očitnejše in večje. Tako je iz tistega preprostega bogokletnega gibanja, ki se je rodilo v znak uporništva in nestrinjanja predvsem s krščansko religijo, nastala glasba, ki med drugim že opeva tehnološki razvoj, naravo, čebele, in kot je rekel Abbath od Immortal, tudi gore in ptice, a se kljub temu še vedno imenuje black metal. Nič narobe, sam sem sicer ljubitelj drugačnosti in pozdravljam unikatnost, ka…