Če bi me pred letom dni vprašali, če bom šel kadarkoli na koncert domačih Hei'an, bi gotovo odgovoril, da ne. Njihov prvi album mi je na površni prvi posluh zvenel bolj pop kot metal, njihov način dela, kjer je prvi nastop praktično v Kinu Šiška, takoj drugi dan pa že letiš na festival 70.000 Tons of Metal, prvi medij, ki te globoko omeni, pa je kar Delo, mi je kar pošteno dvignil pritisk. Zavist? Verjamem, da. »Boomer metal problems« in »kvazi elitizem«? Ponosno odgovorim: »Seveda.« Zakaj bi se torej sploh ubadal z njimi? Zakaj bi jim sploh dal priložnost in za njih porabljal čas?

Ter sploh –…

Ker obstaja veliko bandov z imenom Catharsis, naj poudarim, da gre za ameriško zasedbo, katere začetki segajo v leto 1994. Nastala je v zvezni državi Severna Karolina, od originalne postave pa sta v bandu le bobnar Alexei Rodriguez (morda se ga spomnite iz Prong, Walls Of Jericho ali 3 Inches Of Blood) ter vokalist Brian Dingledine (ki je med drugim, mislim da glavni v anarhističnem kolektivu/knjižni in glasbeni založbi CrimethInc., na punk in HC-sceni pa je znan kot pisec in urednik kultnega fanzina Inside Front). Svet so navdušili z dolgometražnima albumoma Samsara (1997) in Passion (1999), …

Čeprav je dokaj nenavadno, da se prihod Decapitated najavi manj kot dva meseca pred dejanskim koncertom (v današnjih časih isti organizator to objavlja že precej prej), mi je v tem oziru čisto vseeno. Lahko bi bilo napisano: »Presenečenje! Jutri so v Menzi Decapitated!«, pa bi bilo čisto dovolj. Skratka – fakin Decapitated so prišli v Slovenijo po predolgem času in bili smo lahko zgolj veseli.

Tokrat pa jih nismo gledali na festivalskem prizorišču, ampak v Menzi pri koritu, kjer smo jih lahko nazadnje gledali novembra 2011, ko so skupaj s Fleshgod Apocalypse in Aborted predstavljali album Carni…

V bogati jesenski koncertni ponudbi se je znašel tudi paket petih ameriških glasbenih zasedb, katerih krona so legende tehničnega progresivnega metala ekstremnejše branže, Atheist s Floride. Ti so se odločili iti na pot z namenom proslaviti 35 let debitantske plošče Piece of Time. Resda je od originalne zasedbe vsaj v živo prisoten le še nekoč kitarist in pevec, zdaj pa le pevec Kelly Shaeffer, a to ni spet tako pomembno, saj ima ob sebi še precej mlajši instrumentalni kvartet, ki več kot dovolj kvalitetno ohranja zapuščino, ki so jo s Shaefferjem ustvarili kitarist Rand Burkey, pokojni basist…

Drugi dan Hellsinki Metal Festivala (v nadaljevanju HMF) sta zaznamovala sončno, skorajda že poletno vreme s temperaturo okrog 22 stopinj ter veter, ki je proti zunanjima odroma nosil vonj po roštilju oziroma kuhanju iz šotorov, ki so ponujali prehrano.

Napalm Death na HMF 2025
Sobota je bila lep dan za grind, zato mi je uspelo ujeti nastop britanskih grind legend, Napalm Death. Ti so v lepem popoldanskem terminu še bolj zagreli od prejšnjega dne rahlo mačkasto, a vseeno precej zainteresirano ekipo poslušalcev, ki so večkrat pozitivno zastrigli z ušesi ob družbeno kritičnih napovednikih vokalist…

Kot sem že zapisal v uvodnem delu, v sklopu Hellsinki Metal Festivala žal ni bilo možno prisostvovati nastopom vseh skupin, a boste v nadaljevanju deležni opisov kar velikega števila nastopov.

Warmen na HMF 2025

Prvi band, ki ga predstavljam v sklopu naše večdelne reportaže, je finske gore list, imenuje pa se Warmen. Gre za band nekdanjega člana zasedbe Children Of Bodom, Janneja Wirmana, in v podobnem slogu kot COB pokončno drži zastavo finsko zvenečega melodičnega death metala, kjer se za prevlado borijo ali pa v boju sodelujejo kitare in klaviature. Večglava zasedba me je popeljala skozi bog…

Avtorica fotografij: Tina Ahačič

Ko mi je pred slabim letom dni boljša polovica predlagala obisk Finske, in to v začetku avgusta, si nikoli ne bi mislil, da bo ta obisk vključeval tudi obisk že tretje edicije festivala Hellsinki Metal Festival (v nadaljevanju: HMF). Iskreno nisem niti vedel, da dotični festival obstaja, saj Finska na mojem metal radarju ne piska prevečkrat. A ko sva načrtovala pot, sem se spomnil, da so mnogi bratje in sestre v metalu omenjali, kateri metal bar je treba obiskati, in hkrati tudi ugotovil, da je spomin že slab. S pomočjo guglanja sem vtipkal zaporedje »Helsinki« …

Zadnji dan je bil dan, kot sem zasledil ob jutranjem prihodu iz Ljubljane (ja, sem eden tistih, ki so se odpeljali v Tolmin in nazaj domov kar trikrat!), ko so nekateri že odhajali domov. Kar je bilo škoda, saj je bil tudi zadnji dan super, kar se ponudbe bandov tiče. Tudi vreme je bilo recimo nekje od osmih zjutraj pa vse do enajstih zvečer z izjemo ene plohe stabilno, tudi precej sončno. Ampak zakaj bi nabijal na polno o tem, kako boste pogrešali festival do naslednjega leta, itd. Začnimo kar s predstavitvijo dogajanja.

BEACH STAGE

Dickless Tracy na Tolminator Metal Festu 2025

Kot se je zgodil…

Prvi uradni festivalski in na srečo tudi zares poletni (predvsem sončen!) dan. Energija med ljudmi na višku, sploh na plaži je bilo tako, kot bi bil junij. Noro! A oder na plaži in dogajanje na njem smo bili zaradi delovnih obveznosti žal primorani izpustiti (napaka, ki smo jo popravili v naslednjih dneh), zato pa smo več časa lahko posvetili glavnemu odru in odru DIY.

GLAVNI ODER

High Parasite na Tolminator Metal Festu 2025
Premierno je pri nas nastopila zasedba High Parasite, v kateri poje nihče drug kot Aaron Stainthorpe, ki ga poznamo kot glas in poetično dušo zasedbe My Dying Bride. Tokrat j…

Naj začnem reportažo iskreno: če bi me še tri leta nazaj vprašali, ali grem na koncert Soulfly v bližini, bi preprosto odgovoril: »Ne.« Mrtvo, hladno, prepričano. Zakaj? Ne zaradi tega, ker sem jih videl že nekajkrat – če je band dober, ga lahko gledam nonstop (primer: Immolation). Niti ne zaradi drame, ki jo pogosto povezujejo z Maxom Cavalero in Sepulturo, ali, bolj aktualno, z Maxom Cavalero in bivšimi Soulfly člani, predvsem z Marcom Rizzom, ki je po mnenju mnogih (verjetno upravičeno) zasedbi dvigoval raven glasbene kakovosti in ki je v času prvega izbruha covida-19 tako neslavno pristal …

Ne glede na vse, lahko marsikdo v Sloveniji reče, da življenje ni slabo. Mislim, ameriške Bay Area legende Exodus smo imeli priložnost uzreti dvakrat v manj kot enem letu. In če ste šli na oba koncerta – eden se je zgodil na festivalu Tolminator julija lani, drugi pa slab teden nazaj v Kinu Šiška – ste videli Exodus z dvema različnima vokalistoma in tudi pesmi niso bile iste. Vreme je bilo podobno, a to ni pomembno.

Ker sem član zasedbe Eruption, bom predstavil le otvoritveno zasedbo – Lintver – in seveda glavni band, omenjene Exodus. Sončen dan, visoke temperature, Kino Šiška in že pozno popol…

Kako primerno je, da na veliki petek prejmemo blagoslov v obliki Benediction. Igra besed gor ali dol (benediction v prevodu pomeni blagoslov) – prihod angleških grind bastardov je bil več kot dobrodošla stvar. Koncertov je bilo v petek, 18. aprila, kar nekaj, sploh v Ljubljani, a ljubitelji death metala smo se odpravili v Novo Gorico, natančneje – na Mostovno.

Tam so se torej ustavili angleški Benediction, ki so nedolgo pred tem izdali najnovejši album Ravage of Empires. Po Evropi so ga predstavljali že dobrih 14 dni, in sicer v družbi ameriških Master in Jungle Rot. Po tej turneji so imeli na …

V sklopu evropske turneje so se v torek, 8. aprila 2025, v Ljubljani ustavili nemški post black metalci Downfall Of Gaia, družbo pa jim je delala domača zasedba Jolted. Nemci še vedno promovirajo svoj aktualni, a zdaj že nekaj let star album Silhouettes of Disgust, ki je izšel prek založbe Metal Blade, na koncertu pa smo imeli priložnost slišati kar širok prerez njihove dokaj obsežne diskografije, ki od leta 2008, ko so nastali, obsega šest albumov.

Gromka je odprla vrata okrog 21. ure, kakšnih 15 minut pozneje pa je oder zasedla domača zasedba Jolted. Leta 2023 jih je Radio Študent gostil v sk…