Tokrat iz ropotarnice vlečemo na plan tretji album newyorške zasedbe Biohazard, naslovljen State of the World Address. Izšel je 25. junija leta 1994. In čeprav se v zgodovinskem pregledu diskografije zasedbe pogosteje govori o zdaj že kultnem drugem albumu Urban Discipline, ki je leta 1992 izšel pri založbi Roadrunner Records, se bom iz več razlogov osredotočil na njihov tretji studijski album, ki je med drugim postal eden tistih, ki mi je spremenil življenje – ob konstantnem poslušanju na zlajnani kaseti TDK davnega leta 1994 (ja, imel sem piratsko verzijo) sem zlahka premagoval dolgčas počit…

No, pa je minilo skoraj eno leto od njegovega odhoda v metalski svet večnosti (nesmrtnost si je s tem ali onim zagotovil že za časa življenja) in šestnajst let od izida tu recenzirane knjige. V tem času, ki ga knjiga ne opisuje, se je v njegovem življenju nedvomno zgodilo marsikaj pomembnega, primeroma njegov zadnji nastop na koncertu 5. julija 2025 z Black Sabbath, skupino, s katero je krčil prve poti glasbe, ki nam številnim toliko pomeni. Zakaj knjigo recenziram toliko let po njeni izdaji? Preprosto zato, ker sem jo dobil za rojstnodnevno darilo po njegovi smrti.

Že kar takoj lahko povem, da…

Blackbraid oziroma multiinstrumentalist Sgah'gahsowáh je marca letos postregel z novo izdajo, čeprav je takrat od tretjega celovečerca minilo komaj nekaj več kot pol leta. A Sgah'gahsowáh je menil, da sta komada Nocturnal Womb in Celestial Bloodlust, srce in jedro te nove izdaje, preveč temačna, da bi ju lahko vključil v samonaslovljeno trilogijo, katere zaključek je tvoril album Blackbraid III.

Zgornjo misel lahko z veseljem potrdim. Medtem ko sem se ves čas lovil okoli black metala Blackbraid, ki mi je bil vedno preveč »mehek«, preveč … pač nekaj, kar mi nikakor ni odgovarjalo, sem z EP-jem N…

Ljubiteljem znanstvenofantastične strateške igre StarCraft je priimek Kerrigan seveda zelo poznan. In prav po enem glavnih likov, Sarah Kerrigan, so se poimenovali metalci iz mesta Freiburg na jugozahodu Nemčije. Metalci sicer pogosto posegajo po navdihu iz fantazijske literature, precej redkeje pa po likih iz videoiger. Je pa malce presenetljivo, da takšno ime nosi band, ki se glasbeno navdihuje pri začetku 80-ih let.

Ob kopici zelo dobrih skupin novega vala tradicionalnega heavy metala, ki trenutno opozarjajo nase z odličnimi albumi ter so poskrbele za svežino in dale klasičnemu heavy metalu …

Prva stvar, za katero sem prosil »boyse« iz Ilirske Bistrice po nastopu na kranjskem TrainStationu, je bila, da mi pomagajo razčleniti žanrsko pestrost svoje glasbe. Razlog je preprost in slišen tudi na njihovem prvencu The Dark Side of Eden, saj je v ploščku moč razpoznati več podzvrsti metala.

Album se začne s kratkim instrumentalom To Whom It May Concern, nakar sledi uvodni riff v pesem The Ring. Že po prvih taktih me je spomin popeljal k prvim albumom Lamb Of God, predvsem pa so me spomnili na groovy slog plošče As the Palaces Burn. Abacinate je drugi groove komad in ne razočara, kakor ne r…

Oktobra lani je izšel dolgo pričakovani, vrnitveni album newyorške metal/HC zasedbe Biohazard. Zakaj dolgo pričakovani? Od predzadnjega (Reborn in Defiance) je minilo dobrih 13 let, hkrati pa gre za prvi album z znova (upam, da tokrat tudi dokončno) utrjeno originalno postavo, ki jo tvorijo Evan Seinfeld (bas, vokal), Billy Graziadei (kitara, vokal), Bobby Hambel (solo kitara) in Danny Schuler (bobni). Ta je nazadnje skupaj ustvarila zdaj že legendarni album State of the World Address, ki je izšel davnega leta 1994.

Biohazard so že od samega začetka uspešno inkorporirali metal in punk/hardcore,…

Ljubljanska hard rock formacija Angel’s Ex se v petem letu delovanja predstavlja z drugim EP-jem Amor Fati, ki sledi leta 2023 izdanemu prvencu Pot v raj. Ker smo zasedbo nedavno že podrobneje predstavili v intervjuju, se tokrat posvetimo predvsem njeni novi glasbi.

Amor Fati se zdi zelo primeren naslov EP-ja, saj pomen izraza »ljubezen do usode« dobro povzema tematiko skladb, ki se dotikajo ljubezni, spominov, minljivosti in različnih življenjskih prelomnic. Takšne teme že same po sebi vsebujejo določeno mero melanholije in otožnosti. Ta je v glasbi Angel’s Ex sicer prisotna, vendar precej dru…

Draconian niso novinci na sceni gothic dooma. Nekje v času, ko sem začel močno uživati v glasbi gibanja »mlajše generacije«¹, sem se seznanil z njihovima prvima ploščama in bil s slišanim pošteno zadovoljen. V kasnejših izdajah je tista čarobnost, ki sta jo sijali plošči, nekoliko izparela, vendar ne spet toliko, da jih ne bi poslušal vsaj enkrat.

I Welcome Thy Arrow – uvodno petje s čistim vokalom ob izreku naslova pesmi eksplodira v žganje kitar in bobnov ter obetavno začne pesem in ploščo. Glasba je raznolika, vendar po mojem pojmovanju gothic dooma malenkost premalo silovita, saj njeno ostr…

Norveškim black metalcem Koldbrann se nikoli ni mudilo z izdajanjem dolgometražcev. Kljub 25-letni zgodovini so izdali le štiri, zadnjega, Ingen sk​å​nsel, pred dvema letoma. Med celovečerci – in tudi po še zmeraj aktualnem – se band rad posveti krajšim izdajam, tako je recimo lani digitalno v spomin na Trånna Ciekalsa izdal single Elevert Hinsides Tilstand, letos pa združil moči s stanovskimi kolegi Tilintetgjort.

Skupaj so izdali plošček z dvema komadoma, vsak band je prispeval po enega. Komadoma so skupna umazana, starošolska produkcija, punkish ritmika in zadušljiva atmosfera, oba komada na…

Črna kučma, bela brada, dolgi dredi, kdo je to? Ne, ne, to ni rastafarijanski Dedek Mraz, ki žaluje, to je seveda Chris Barnes, ki je s svojo, šest čevljev globoko pokopano ekipo na poličke položil že kar devetnajsti celovečerec. No, če odmislimo štiri totalno zgrešene zbirke priredb, poimenovane Graveyard Classics 1, 2, 3 in 4, gre v resnici za petnajsti dolgometražni album, ki sliši na ime Next to Die. Precej nezanimiv in neizviren naslov za album, ampak Six Feet Under tako ali tako ne slovijo ravno po globoki, filozofski liriki in izvirnosti, tako da bomo tukaj zamižali na eno oko in se raj…