Naj začnem reportažo iskreno: če bi me še tri leta nazaj vprašali, ali grem na koncert Soulfly v bližini, bi preprosto odgovoril: »Ne.« Mrtvo, hladno, prepričano. Zakaj? Ne zaradi tega, ker sem jih videl že nekajkrat – če je band dober, ga lahko gledam nonstop (primer: Immolation). Niti ne zaradi drame, ki jo pogosto povezujejo z Maxom Cavalero in Sepulturo, ali, bolj aktualno, z Maxom Cavalero in bivšimi Soulfly člani, predvsem z Marcom Rizzom, ki je po mnenju mnogih (verjetno upravičeno) zasedbi dvigoval raven glasbene kakovosti in ki je v času prvega izbruha covida-19 tako neslavno pristal …

Če je lani in predlani drugi teden julija pripekalo, je bila letos usoda naklonjena organizatorjem, nastopajočim in obiskovalcem. Kožni rak in dehidracija pač nista metal, pa naj se slišita še tako tr00. Tako idealnega festivalskega vremena sredi julija že dolgo ne pomnim – prijetnih petindvajset stopinj ob zmerni oblačnosti. Ravno dovolj toplo, da je mrzlo pivo prijalo, in ravno dovolj sveže, da večurno stanje na soncu ni bilo eden izmed izključitvenih kriterijev udeležbe festivala.

Zame je Area 53 na dosegu roke, saj je z avtom oddaljen slabo uro severno iz Gradca, kar mi omogoča, da se ponoč…

-- Vklopi turistični način --

Parkirišče Čebelica: Parkiranje v Kranju je plačljivo samo med tednom do 19. ure.

400 Gradi Kranj, Pizzeria Napoletana: Odlična picerija na začetku starega mestnega jedra, če človek vstopa vanj s strani gimnazije.

Slaščičarna in Kavarna Evropa: Super lokacija za jutranjo kavo in zajtrk ob sončnem vremenu.

Layerjeva hiša in Layerjeva kavarna: V neposredni bližini številnih (arhitekturnih) znamenitosti in s pogledom na klub TrainStation SubArt.

Rovi pod starim Kranjem: Pod starim mestnim jedrom Kranja so rovi iz konca druge svetovne vojne, ki so odprti za ogled.

Koncert L…

(priporočam začetek branja s prvim delom)

Superskupine so tako s svojim delom opravile in pojavili so se prvi znaki utrujenosti. A spali bomo, ko bomo mrtvi, saj je šlo odslej zares. Smetana smetane, od zdaj nas čakajo samo še najbolj eminentna imena težke glasbe, začenši s Pantero.


Preden pa se posvetimo nastopu ameriških groove prvakov, moram omeniti še povezovalca dogodka. Vlogo, ki jo na EMI/MMS in podobnih sovražnikih ušes ponavadi zavzame Mario Galunič, je tokrat prevzel Jason Momoa. Saj veste, »Aquaman«, »Khal Drogo« in še kup drugih vlog ima v rezimeju ta uspešni ameriški igralec, o kate…

»Konec neke dobe«

Ozzy Osbourne. Kontroverzen, nerazsoden, zmešan, genialen, zadet. Vse to (in številni drugi) so pridevniki, s katerimi lahko povsem upravičeno opišemo Johna Michaela Osbourna, ki se je rodil 3. decembra 1948, otroštvo preživel v soseski Aston v delavskem Birminghamu, nato pa leta 1968 v lokalni prodajalni glasbil pustil oglas »Ozzy Zig needs gig – has own PA«. Oglas, ki je spremenil svet glasbe za vedno. Nastali so Black Sabbath in izkristaliziral se je heavy metal. V sledečih 57 letih so sledile milijonsko prodajane plošče, nepozabni hiti, gigantske turneje, industrijske koli…

Harakiri For The Sky je ena redkih avstrijskih zasedb, ki je uspešno prodrla tudi med slovenske ljubitelje trše glasbe. Pri Harakiri For The Sky gre za post/black metal zasedbo, ki sta jo leta 2011 ustanovila M.S. in J.J., oba pa sta do danes ostala njena glavna in edina gonilna in ustvarjalna sila. Možakarja sta do danes izdala šest dolgometražnih albumov, če pa med te štejemo še Aokigahara MMXXII in Harakiri for the Sky MMXXII, potem celo osem. Zadnji je izšel januarja letos in nosi naslov Scorched Earth.

A s tokratno videoreportažo gremo še nekaj mesecev nazaj v času, in sicer v obdobje dopu…

Zagrebška Tvornica Kulture je 2. julija gostila DragonForce – prvič pred hrvaškim občinstvom – in koncert je bil vse, kar bi lahko pričakovali od banda, ki je svojo kariero zgradil na hitrosti, epskih refrenih in strastni predanosti videoigram. Če je obstajal kakršen koli dvom, v katero smer bo šel večer, je izginil v trenutku, ko sta se ob straneh odra zabliskali dve arkadni igralni konzoli. Na sredini? Bobni skoraj večji od samega odra. Vse to se je zlilo v skoraj dve uri trajajoč spektakel, ki je nihal med metalskim presežkom, geek humorjem in tehnično natančnostjo, ki presega človeške refl…

Seveda je bil koncert razprodan – in to ravno med enim najhujših vročinskih valov, kar jih pomnimo. Pred vrati Kina Šiška se je že dolgo pred odprtjem zbrala množica, ki jo je večinoma sestavljala metal scena. A dejstvo, da niso prevladovale izključno črne majice z logotipi bandov, temveč tudi kakšen nepričakovan odtenek barve, namiguje, da so The Hu pritegnili tudi bolj raznoliko publiko, kot bi jo pričakoval na tipičnem metal dogodku.

Nabito polno, a k sreči dobro prezračevano dvorano, je dodatno segrel madžarski duo Itinera. Nastop v obliki rituala, ki po zasnovi in vzdušju močno spominja na…

Trideset let prepozno. Leta 1994 sta glasbeno občestvo zaznamovala dva prelomna dogodka: kultni nastop Nine Inch Nails na Woodstocku ter izid albuma The Downward Spiral, ki je zabetoniral Trenta Reznorja kot avtoriteto industriala. Tiste dni sem bil pač srečen v vrtcu in me zunaj igre z lego kockami, čokolina in pacanja po peskovniku ni zanimal odrasel svet, kaj šele odrasla čustva v obliki tesnobe, depresije in podobnih življenjskih preizkušenj, ki jih občutijo odrasli ljudje, ko so iz peskovnika pahnjeni v novo realnost. Nine Inch Nails so sinonim (neuspešnega) spopadanja s temi demoni in mo…

Ne glede na vse, lahko marsikdo v Sloveniji reče, da življenje ni slabo. Mislim, ameriške Bay Area legende Exodus smo imeli priložnost uzreti dvakrat v manj kot enem letu. In če ste šli na oba koncerta – eden se je zgodil na festivalu Tolminator julija lani, drugi pa slab teden nazaj v Kinu Šiška – ste videli Exodus z dvema različnima vokalistoma in tudi pesmi niso bile iste. Vreme je bilo podobno, a to ni pomembno.

Ker sem član zasedbe Eruption, bom predstavil le otvoritveno zasedbo – Lintver – in seveda glavni band, omenjene Exodus. Sončen dan, visoke temperature, Kino Šiška in že pozno popol…